Za: Pionir novega sveta (dramsko besedilo) & Pionir novega sveta (režija)

Obrazložitev

Selektor regijskega Linhartovega srečanja za Gorenjsko, Milan Golob:

Pionir novega sveta je dramski spomenik Jesenicam in Tonetu Čufarju, pisatelju in javnemu delavcu, po katerem nosi ime osrednji kulturni hram mesta. Spomenik je postavila gledališka družina, ki tudi sama nosi avtorjevo ime – a posebnost tega projekta je v tem, da je njegovo uresničitev sprožilo povabilo nekdanje direktorice gledališča Branke Smole pisatelju-režiserju z drugega konca Slovenije. Rok Sanda je v temeljitem, večmesečnem arhivskem raziskovanju izsledil celo Čufarjevo prvo, do zdaj izgubljeno besedilo — Jutranjo molitev — in ga uprizoril. Gesta, ki kaže način, kako Sanda kot pisec misli: na podlagi raziskave, ne le na podlagi navdiha.

Najmočnejša kvaliteta tega dela je popolna ločitev avtorja od režiserja v isti osebi. Sandi kot režiserju ni bilo treba reševati problemov, ki bi jih zagrešil Sanda kot avtor dramske predloge. In Sanda kot avtor ni podlegal skušnjavi, da bi vnaprej razmišljal, kako bo Sanda kot režiser uprizoril svoje besedilo. Lahko zaključimo: zakon je uspel – ločitev je bila popolna. To je redka disciplina, ki izkazuje samozavest avtorja.

Predstava je narejena z velikim spoštovanjem do gradiva, brez patetike, brez agitacijske redukcije. Biografski lok se poslužuje sredstev dokumentarnega, poetičnega in revolucionarnega gledališča, hkrati pa plasti družbenega reda barva z ohranjenimi dialekti (delavski, salonski, gestapovski nemški) in jih spaja s sodobnimi uprizoritvenimi postopki — od žive kitare kot revolucionarnega znaka do rdeče svetlobe, ki sega v parter.

Priznanje za dramsko delo in režijo prepoznava Roka Sando kot pisca-režiserja, ki je z dokumentaristično poglobljenostjo Jesenicam vrnil del njihove kulturne zgodovine — ne kot zaprašen lik iz preteklosti, ampak kot sodobnika, ki tudi nam, v tem zmešanem svetu, kaže pote naprej.