Ljudje XV: Ribič

Ljudje XV

Ribič

Danes je bilo še posebej vroče. Nekateri prodajalci so že pospravljali svoje stojnice. Tisti, ki so imeli boljše lokacije, bliže reki. Njegova je bila blizu trgovine, tako da je precej ljudi šli samo mimo njegovih rabljenih knjig in naravnost v zavetje klimatskih naprav. Skoraj nič še ni prodal.

Mimo njegove stojnice je šel mlad moški. Za trenutek sta se pogledala.

"A bereš kaj?"

Moški se je ustavil in nasmehnil. "Jaz sem bolj za Kindla."

Ribe danes niso grizle.

Prodajalec je na hitro preskeniral svojo tarčo. Sredi te vročine je nosil topel suknjič.

"Danes pa je vroče, a ne?"

Mlajši moški si je obrisal pot s čela. "Ja, pa je res." Nek neprijeten nasmešek je imel na obrazu.

"Globalno segrevanje, a?" Še vedno je preverjal vodo.

Znova sta se pogledala.

"Boljše, da ne začnem s tem," je mlajši moški odvrnil.

Aha. Skeptik.

Škatla na levi.

"Imam eno zelo zanimivo knjigo," je hitro začel. "Napisal jo je ustanovitelj Greenpeacea."

Knjigo je vmes že vlekel iz dna škatle.

"Aja?"

"Da naj bi bila cela zadeva nekakšna prevara s strani zelene tehnologije."

Mlajši moški je skušal vzeti knjigo iz njegovih rok, a je prodajalec ni izpustil. Vzel je knjigo nazaj in prelistal do označene strani.

"Poglej si recimo tale graf."

Meritve ledeniškega jedra na Antarktiki. Nesmiselni podatki zaviti v lepe številke, je prodajalec pomislil. Ampak če riba grize, drugo ni pomembno.

Oči mlajšega moškega so se razširile. Znova si je obrisal pot s čela.

"No, prav. Koliko?"

Ko grizejo, moraš samo vrteti, je prodajalec pomislil, in takoj začel šariti po škatli za drugimi knjigami. Kako lep sončen dan.