Ljudje VI: Pobiralec

LJUDJE VI

Pobiralec

Ko je vstopil v pisarno, jo je prečekiral. Naslanjala se je nad računalnikom.

"Vse štima?"

Maja je pogledala iznad računalnika. "Nekaj rezervacije zafrkavajo."

"Spet?"

V pisarno je vstopila Alja. "Fak, mi gre folk na kurac."

"Lepše se pogovarjaj o strankah," je rekla Maja.

Alja jo je ignorirala in se usedla na klop poleg Gašperja – vedno je hotela biti blizu njega. "Itak. Vedno."

Gašper si je medtem oblačil rdečo uniformo.

"Mateja je pa sama na kartah?"

"QR kode noče prebrat." Pokazala je na Gašperja. "Itak je pa on pršu."

"Dokler ni 'ready' nimaš kaj sem hodit."

"Sem že zrihtan."

"Mogla sem it stran," je Alja nadaljevala. "Eni so prejle šli s tremi paketi trgovinskih kokic mimo. Pa sem jim rekla, da ne smejo, in so se mi v fris režali."

"Not si jih spustila?"

Gašper se je že od odpravil. "Katera dvorana?"

"Šestka," je Alja hitro odgovorila. "Trije tipi. Dve bejbe. Neki čapci."

Maja mu je izročila list papirja. "Tole je seznam. Namesto QR kod."

Šel je skozi prehod, mimo kartonske Kung Fu Pande in skozi vrsto pri Mateji, ki je ravno nekomu razlagala, da skener zafrkava.

"Tule je seznam. Namesto skenerja." Šel je proti šestki.

"Kam greš?"

"Takoj pridem."

Od daleč jih je videl. Na kraljevih sedežih pa ni keša za hišne kokice. Ne me jebat! Na platnu se je vrtel napovednik za film Deadpool & Wolverine. Mogoče bo Majo peljal, ko bo frej.

Malo je napel mišice. "Tole bom pobral ali bodo pa problemi."

Čez tri minute je že bil pri službenem prehodu. Vstopil je skozi vrata: "Tri kokice, dve kokakoli, mogla bi jih videt–"

Maje ni več bilo.

"Fak, Gašper." Alja si je obuvala čevlje. "Vedela sem, da jih boš pohendlal zame."

"Zato sem tukaj."