Ljudje VII: Kitarist

Ljudje VII

Kitarist

Odložil je torbo s kitaro na ojačevalec in začel brskati po sprednjem žepu. Povlekel je ven šestmetrski kabel in si ga vrgel na tla. Zadaj je slišal, kako so se vrata placa odprla in takoj zatem s pridušenim – plof – nazaj zaprla.

Na ojačevalcu je fliknil gumb v pozicijo 'On', gumb poleg njega pa v 'Stand- By'. Lampaž je, tako da bo rabil nekaj minut, da se segreje.

"Si kaj vadil?" ga je vprašal Tilen.

"Nisem," je odgovoril, medtem ko si je zlagal liste na odrske deske. Spet so se mu komadi premešali. Mora si natisniti tako, da bo vsak komad pasal na en list. To si sicer reče na vsaki vaji, ampak nikoli si ne vzame časa, da bi to dejansko naredil. Iz torbe je povlekel svojo Fender Squier kitaro in si jo obesil čez ramo.

Pogledal je proti Tilnu. Pričakoval je nasmešek, ampak Tilen ga je zelo resno gledal.

"Nisem imel časa, sori." Pobral je kabel s tal in ga odvil. "Cel teden sem imel gužvo na firmi."

En konec kabla je priklopil v glavo ojačevalca, drugi konec pa si je ovil okoli pasu, da se mu ne bi pomotoma med igranjem iztrgal, potem pa potisnil vtič kabla v kitaro.

Znova je nekdo zadaj vstopil v plac. Plof!

"Kakšno je stanje?" je vprašal Jure za njim.

"Ni vadil," je odgovoril Tilen. "Da ni bilo časa, je rekel."

"Itak," je rekel Jure.

Oba sta ga obdala. Njegova kitara je klavrno visela z rame.

"Mislim, da se moramo pogovoriti," je previdno začel Tilen.

"Lej, ven te mečeva," je bil bolj direkten Jure.

Pomislil je, da se je ojačevalec najbrž ravno segrel. Škoda, da ga bo moral zdaj ugasniti.