Ljudje XIII: Dnevničar

Ljudje XIII

Dnevničar

Vsako jutro je pisal v dnevnik. Nikogar ni imel, ki bo za njim bral te dnevnike, a vseeno si je včasih rad domišljal, da bodo nekoč odkrili njegove dnevnike in jih prebirali. Da bo za njim ostal nek večen spomin.

Včasih je dnevnike pisal na roko v lepe vezane zvezke, ki jih je izbiral več dni, preden se je za enega odločil. Ampak teh dnevnikov se je nabralo za dve omari, tako se je sčasoma lotil pisanja na računalnik. Tam je bil lahko tudi bolj sistematičen. Vsak dnevniški zapis je označil s čustvi, ki jih je tisti dan čutil, dodajal je oznake o temah, o katerih je pisal. Kaj pa če bodo kdaj to brali?

Program, ki ga je uporabljal za pisanje, je imel ob strani gumb v obliki kocke. Če ga je pritisnil, se mu je prikazal naključen dnevniški zapis. Občasno je kliknil nanj in si prebral kar je pisalo.

Tokrat se je odprlo na datumu pred tremi leti. Še preden je prebral vsebino, je vedel za kateri zapis gre, saj je poleg prilepil fotografijo e-pošte, ki jo je tisti dan prejel.

Pisal mu je sin.

Oziroma, to je trdila oseba v pismu.

V dnevniku je razglabljal o tem, ali je možno, da bi ta oseba sploh bila njegov sin. Preračunaval je možnosti, da bi se on res tisti mesec nahajal tam od koder je sin trdil, da prihaja.

Bilo je možno, zato se je odločil, da temu domnevnemu sinu pošlje nekaj denarja.

Kasneje se je izkazalo, da gre za prevaro.

Tisti sin ga ni nikoli več kontaktiral.

A še vedno je v svojem dnevniškem zapisu ohranjal oznako 'sin', ker mu je bilo všeč, kako se je počutil tistih nekaj dni, ko je dejansko verjel, da bo nekoč ta sin lahko prebiral njegove spomine.